Helikopter TO-001 Velenje (Gazelle SA-341/342)

1. Prebeg  iz JLA v TO 

Vojna za Slovenijo pred dvajsetimi leti je bila morebiti res kratka, pravijo ji desetdnevna vojna, a je kljub temu zahtevala žrtve in težke odločitve. Ena takih odločitev je bil prebeg pilota, Jožeta Kalana in letalskega tehnika, Boga Šuštarja, ko sta s helikopterjem Gazela SA - 341 prebegnila iz takratne JLA v Teritorialno obrambo. To je bilo eno prvih pogumnih dejanj v vojni za osamosvojitev Slovenije.
Od 27. junija 1991 sta bila pilot, kapetan 1. razreda Jože Kalan in letalski tehnik, zastavnik 1. razreda Bogo Šuštar s helikopterjem nastanjena v mariborski vojašnici v ekskadrilji za izvidovanje in opazovanje, njuna naloga je bila izvidovanje in opazovanje ob slovensko-hrvaški meji. 28. junija 1991 sta s helikopterjem prebegnila iz JLA in se najprej odpravila na Golte. Takoj po prebegu je  helikopter skrila ekipa delavcev Golt, pomagala pa jim je tudi  enota 133. voda TO KS Bele Vode, kjer so helikopterju tudi prebarvali oznake JVL (Jugoslovansko vojno letalstvo) in jih nadomestili z oznakami TO-001 Velenje, ter dodali slovenski grb in znak TO. To je bil  prvi helikopter v lasti takratne Teritorialne obrambe, sedanje Slovenske vojske.
Helikopter so 29. junija 1991 iz Golt premestili in skrili  v uto ob  Planinskem domu na Smrekovcu, po štirih dneh  pa so ga  3. julija 1991 premestili in imeli hranjenega do 10. julija 1991 na kmetiji Rezoničnik (po domače Leskovšek) v Belih Vodah 45 nad Šoštanjem.  10. julija 1991 so ga še enkrat premestili in skrili v zidani lopi za orodje pri kmetiji  Juvan (po domače Žohar) v Zavodnjah 56 nad Šoštanjem, kjer so ga varovali do izgona zadnjega vojaka JLA iz Republike Slovenije oziroma do 7. novembra 1991.   Leta 1992 so helikopter vpisali v civilni register z oznako SL-HAA in ga ob tej priložnosti tudi prebarvali v civilno barvno shemo. Helikopter je 15. brigada VL uporabljala za šolanje in prevoz potnikov. 21. junija 1994 je prišlo do nesreče nad območjem Kočevske Reke, po kateri so ga restavrirali in leta 1996 postavili kot spomenik na vhodu v letalsko bazo na Brniku.
Pomembno vlogo in zasluge za to, da helikopterja vse do odhoda JLA iz Republike Slovenije niso odkrili, je imel 89. Območni štab Teritorialne obrambe Velenje in domačini, na kmetiji  Rezoničnik v Belih Vodah  in Juvan v Zavodnjah nad Šoštanjem.  
Na pobudo veteranov vojne za Slovenijo iz Šaleške doline,  so 28. junija leta 2001, na Golteh odkrili spominsko ploščo in predlagali ta dan, za dan helikopterskega bataljona Slovenske vojske. Hkrati so zaslužnim posameznikom podelili znak Golte '91.

Dan 15. Helikopterskega bataljona

Ob obeležitvi 10. obletnice  dogodka prebega posadke helikopterja JLA, 28. junija 1991 ter pristanka na Golteh nad Mozirjem,  je  leta  2001  na Golteh na ta dogodek potekala slovesnot ob odkritju  spominske plošče. Takrat so akterji tega dogodka, ki so sodelovali pri varovanju helikopterja oziroma posadke prvič predlagali, da bi 28. junij razglasili za dan 15. Helikopterskega bataljona Slovenske vojske. Predlog so dokončno sprejeli in odločitev posredovali načelniku Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorju Ladislavu Lipiču. Pobudo je podprla tudi  Mestna občina Velenje, občina Šoštanj in občina Šmartno ob Paki.
Dogovorili so se tudi, da se bodo dobitniki spominskega znaka Golte 91 in predstavniki 15. HEB srečali vsako leto in tako je bilo organiziranih že osem srečanj  vseh, ki so sodelovali pri prevzemu, maskiranju in varovanju helikopterja gazela, prvega helikopterja Slovenske vojske,  ki je  28.6.1991   pristal na Golteh in skupaj s posadko prestopil v takratno Teritorialno obrambo.  Poveljstvo sil Slovenske vojske je zato sprejelo odločitev, da je to dan 15. Helikopterskega bataljona slovenske vojske, zato  se srečanja vedno udeležujejo tudi predstavniki 15. Helikopterskega bataljona.

Zgodovina 15. Helikopterskega bataljona

15. helikopterski bataljon je bil ustanovljen 8. novembra 2004, začetki slovenskih letalskih sil pa segajo v leto 1991. Takrat sta major Jože Kalan in praporščak Bogomir Šuštar z lahkim helikopterjem takratne Jugoslovanske ljudske armade SA 341 gazela prebegnila na stran Teritorialne obrambe Slovenije. Do dejanske ustanovitve predhodnice helikopterskega bataljona, to je bila 15. brigada vojaškega letalstva (15. BRVL), je prišlo 9. junija 1992, ko je bila na Ministrstvu za obrambo odobrena formacija brigade, v okviru katere je bila pozneje ustanovljena helikopterska eskadrilja. Eskadrilja je sprva razpolagala s petimi helikopterji različnih tipov (SA 341, A 109, trije B 412). S hitrejšim razvojem Slovenske vojske, ki se je začel konec prve polovice 90-ih let, sta se sestava in opremljenost takratne 15. BRVL začeli hitro izboljševati in število zrakoplov je naraslo. Najnovejše pridobitve so štirje Eurocopterjevi večnamenski transportni helikopterji AS 532 AL cougar, ki so prispeli v Slovenijo aprila 2003 in marca 2004. Tako je danes v enoti 12 helikopterjev.
8. novembra 2004 se je 15. brigada vojaškega letalstva preoblikovala v 15. helikopterski bataljon (HEB), letalsko šolo (LETŠ) in letalsko bazo (LEBA).

15. helikopterski bataljon, del Brigade zračne obrambe in letalstva

Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v leto 1918, ko sta bili 14. in 15. decembra ustanovljeni ljubljanska in mariborska letalska stotnija. V obeh stotnijah, ki sta bili pod okriljem Maistrovih enot, so leteli slovenski piloti iz avstro-ogrskega vojaškega letalstva. Ljubljanska letalska stotnija je svoj prvi bojni polet opravila 12. januarja 1919, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič poletela na izvidniški polet na Koroško ter mitraljirala avstrijske enote. Mariborska letalska stotnija je svoje prve vojaške polete opravila v okviru proslave ob osvoboditvi Maribora 15. decembra 1918. Slovenski vojaški letalci so se bojevali tako v prvi kot drugi svetovni vojni, sicer kot pripadniki drugih vojska, o čemer pa je žal premalo zapisanega oziroma znanega.

V novejši zgodovini je najpomembnejši mejnik prebeg pilota majorja Jožeta Kalana in letalskega tehnika praporščaka Bogomirja Šuštarja s helikopterjem gazela iz mariborske vojašnice v vrste slovenske teritorialne obrambe 28. junija 1991. Ta mejnik je še posebej pomemben v tem letu, ko obeležujemo 20-letnico naših osamosvojitvenih dogodkov.

Danes je vojaško letalstvo sestavni del Brigade zračne obrambe in letalstva. Vojaško letalstvo sestavljajo štiri enote, in sicer 15. helikopterski bataljon, Letalska šola, 107. letalska baza in Letalsko-tehnična enota. Vse enote bazirajo na letališču Cerklje ob Krki.

15. helikopterski bataljon (15. HEB) je enota, namenjena za zagotovitev zračne podpore enotam Slovenske vojske, usposabljanje pilotov in tehničnega osebja, izvajanje nalog vojaškega letalstva v povezavi in za potrebe enot Slovenske vojske, iskanje in reševanje ter sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Enota ima v svoji sestavi osem večnamenskih helikopterjev bell 412, štiri večnamenske transportne helikopterje AS 532 AL cougar, dve transportni letali pilatus PC-6 turboporter in eno transportno letalo L 410 turbolet. 15. HEB je v preteklem letu zelo uspešno izvajal letalske naloge skladno s svojim poslanstvom tako doma kot v tujini. Enota s helikopterjem bell 412 sodeluje na mednarodni misiji v okviru sil KFOR na Kosovu. Skupaj s pripadniki oboroženih sil Madžarske je enota izvedla skupno letalsko usposabljanje Lord Mountain, udeležili so se tudi številnih vaj doma in v tujini. Posadke so izvedle 156 reševalnih akcij v okviru sistema zaščite, reševanja in pomoči, ob tem pa prepeljale 168 poškodovanih oseb. Desetkrat je enota posredovala tudi pri gašenju požarov.

Letalska šola (LETŠ) izvaja osnovno, nadaljevalno in bojno šolanje pilotov letal ter helikopterjev, v svoji sestavi pa ima štiri helikopterje bell 206 jet ranger, dve letali zlin 143L, osem letal zlin 242L ter enajst letal pilatus PC-9/9M.